Elena načrtuje poroko: Iskanje gostišča in prvo pomerjanje oblek

Še zdaj me je groza, ko pomislim, koliko živcev mi je pobralo izbiranje gostišča. V nekem trenutku sem že resno razmišljala o tem, da bi najela poročno organizatorko in njej prepustila vse, kar je treba postoriti.

GOSTIŠČE IN CIVILNI OBRED

Za civilni obred smo imeli izbran prostor v gradu, iskali smo torej le še restavracijo, kjer bi nadaljevali naše slavje. Ne morem reči, da imamo v naši okolici malo restavracij, a nekako nobena ni bila tista prava. No, razen ene, za katero sem vedela, še preden sva sploh povedala, da se bova poročila. Bila je sicer malo dražja, kot sva si zamislila, saj vztrajava pri »low-budget« poroki, zato je nisva niti uvrstila v izbor. Bolj sva iskala, manj mi je bilo jasno, kaj si od gostišča sploh želim. Še toliko težje mi je bilo, ker bi si globoko v sebi želela poroko na drugem koncu Slovenije in najbrž zaradi tega ni nič izpolnjevalo mojih (pre)visokih pričakovanj.

POPOLNA LOKACIJA

Sama vem in verjamem, da mame čutijo, ko z njihovimi otroki ni kaj v redu. Tudi moja mami je opazila, da nekaj ni prav in da z izbiro nisem zadovoljna. Predlagala mi je, naj se malo manj obremenjujem z vsakim € in si izberem lokacijo, ki mi je zares všeč. Tisto, ki bo ustrezala željam glede poroke in mi bo ostala v najlepšem spominu. Od tega trenutka naprej je bila odločitev preprosta. Točno sem vedela, katero gostišče si želim in da bomo tam imeli tudi civilni obred. Takoj naslednji dan sva se odpravila tja in se dogovorila o vseh podrobnostih. Od tu naprej je šlo vse le še navzgor. Končno sva dobila tisti občutek, da se bova poročila; v eni uri sva izbrala barvno temo, stil dekoracije, skratka, vse je kar steklo in zato sem bila prepričana, da je to za naju popolna lokacija.

KAJ PA OBLEKA?

Že dolgo vem, kakšno obleko si želim. Našla sem jo seveda na Pinterestu, kje pa drugje! Ravno prav poročna in še vedno dovolj preprosta, da ustreza meni in mojemu karakterju. A da se ne bi prenaglila in se prikrajšala za klasično pomerjanje poročnih oblek, sem se odločila, da dam priložnost tudi tistim oblekam, za katere ne bi nikoli rekla, da mi bodo všeč. Čisto prva je bila klasična poročna obleka brez naramnic in z malo vlečke. Bila je res lepa, a preveč klasična zame. Moram pa priznati, da je bil lep občutek končno obleči poročno obleko. Potem pa sem pomerila obleko, ki je bila vse tisto, česar si nisem želela. Ja, prav ste prebrali. V nobenem pogledu ni ustrezala mojim pogojem in željam, ampak na presenečenje vseh sem se v njej počutila fantastično. Tako dobro, da sem jo na koncu pomerjanja oblekla še enkrat, saj se nisem mogla nagledati v njej. Nikomur ni bila všeč in vsi so bili prepričani, da se delam norce, jaz pa sem jokala od sreče, ker sem se v obleki tako dobro počutila. A nisem še rekla zadnje. Moja »the one« obleka s Pinteresta je trenutno v fazi risanja kroja in čez nekaj tednov bo sešita. Zato se bom pustila presenetiti. Mogoče pa bo tista res moja. Vsekakor bom zaupala svojim občutkom in ne mnenju ostalih, saj sem prepričana, da če se bom jaz v obleki počutila odlično, bodo to opazili vsi okoli mene.

Poroka se hitro približuje in začeli smo z oblikovanjem vabil. Kakšna vabila bova imela, kdo nama jih bo naredil in vse ostale podrobnosti, povezane s tem, vam razkrijem v naslednjem blogu.