Catering s srcem

Zapustim udoben stol pred svojim računalnikom in stopim na hodnik pred pisarno, na katerem me zaobjame čudovit vonj, ki me prepoji s prijetnimi spomini. Nadaljujem pot po hodniku in opazim, da se v avli odvija pogostitev in med množico klepetavih podjetnikov zagledam znan obraz, ki mi nariše nasmeh na obraz. Da ne bi motila zagnanosti med delom, se »sama s seboj« poženem na prijeten sprehod po spominih ...  

Ustavim se pri 6. oktobru, ko je potekal naš Bridal fever ... Ura na roki mi kaže 6:00, ko se vsa zalepljena, saj je bila zunaj še trdna tema, pripeljem do Festivalne dvorane. Na vhodu pa zagledam kombi, pred katerim že polni energije kramljajo fantje in edino dekle. Ker so bili edini, ki so ob tako zgodnji uri postopali okoli Festivalne dvorane, sem takoj vedela, da je to verjetno osebje Supercateringa. S tem sem se že velikokrat srečala, a fante in dekleta, ki dejansko na končni točki poskrbijo za razvajanje svojih gostov, sem tokrat srečala prvič.

Vsi nasmejani so mi podali roke in zdelo se mi je, da se poznamo že od nekdaj. Toliko pozitivne energije, ki so jo oddajali ob tako zgodnji uri, že zares dolgo nisem začutila. Takoj sem vedela, da me čaka več kot uspešen dan – saj veste, po jutru se dan pozna.

Tako ... zavihali smo rokave in po vseh stopnicah, ki jih premore Festialna dvorana (in teh ni malo), smo prenesli vso opremo, ki jo catering potrebuje za izvedbo vrhunske pogostitve za 160 ljudi – verjetno si predstavljate, koliko je tega. Če rečem, da smo ob tem izgubili kakšen kilogramček ali dva, prav zares ne pretiravam :).

OK, opremo smo znosili, fantje in dekle si lahko nekoliko oddahnejo, mene pa čakajo dodatne priprave na dogodek: usklajavanje vseh sodelujočih, še zadnji detajli, kakšen povzdignjen glas, kakšen siv las ... Zazvoni telefon in sporočijo mi, da je pripeljal kombi s 160 stoli ... Nič takega, si verjetno mislite ... A izrišite si Festivalno dvorano in vse te stopnice (op. – ne, dvigala na žalost nimajo ...), v ekipi pa sama dekleta ... Nič jamranja, si rečem, zavihamo rokave in pričnemo nositi ... Več kot dveh do treh stolov naenkrat nismo mogle nositi, tako da nas je čakalo ponovno kar nekaj distanc ... Ko sem tretjič prišla do kombija, je čudežno izginila že skoraj tretjina stolov .. Joj, kaj pa je zdaj to?! Se še spomnite, ko sem zapisala, da so sedaj fantje iz Supercateringa za nekaj ur zaključili s svojim delom? No, ne ravno ... Vsak v roki s 4 stoli so se sprehajali gor in dol po stopnich! Kdaj ste nazadnje videli koga, ki bi v času svojega počitka prostovoljno in brez prošnje nosil stole do dvorane brez dvigala?! Zame je bilo to v tistem trenutnku neprecenljivo!

OK, stole smo znosili, mize so se začele polniti z dekoracijo, krožniki, priborom, kozarci, cvetjem ..., dogodek, ki smo ga z Infinity events pripravljali pol leta, je postajal realnost. Občutek, ki te preplavi v takšnih momemtih je neopisljiv – pol zadovoljstva, pričakovanja, a obenem še vedno s kančkom skrbi, če bo teklo vse tako, kot smo si z dekleti zamislile ...  Počasi se je kazalec na uri približeval 18-i. V zaodrju Fetstivalne dvorane pa je bilo vse mirno, pod nadzorom in že so se začeli pripravljati skrbno dekorirani krožniki, ki bodo postreženi dekletom. Če se mi je uro pred začetkom zdelo, da bi se morala raztrgati na 10 koščkov, je bilo v delu, kjer se je pripravljal catering, vse mirno – vedela sem, da imajo fantje in dekleta vse pod nadzorom. Ekipi, ki je z nami pričela ob šestih, se je pridružila še nova ekipa: kuharji, dodatna strežba ..., manjkal ni niti nepogrešljivi team, ki načeloma opravlja delo iz pisarne. Celo manjši premik časovnice glede postrežbe hrane jih ni spravil iz tira. Vse so imeli pod kontrolo. Si lahko takrat zaželiš še kaj lepšega? Si predstavljate, da je tako tudi na poroki? Jaz na ves glas kričim – JAAAAA, to je to!

Dogodek se je pričel in s tem je napočil tudi čas, da dekleta presenetimo s prvim hodom. Si predstavljate uigran orkester, ob katerem se ti dvignejo »kocine« po rokah? Nekako tako je izgledalo tudi, ko so fantje in dekleta iz Supercateringa pričeli streči hrano. Energija se je popolnoma umirila, udeleženke so začele nositi v usta prve grižljaje in od miz se je slišalo samo še MMMMMMM ... Ob tem sem vedela, da smo »zmagali«. Saj veste, ljubezen gre skozi želodec, in ko si pocrkljan z dobro hrano, gledaš na svet skozi rožnata očala J. Po predjedi sta sledili še glavna jed in sladica in ...  Nikoli ne bom pozabila, ko je do mene prišla Coolmamacita in rekla: »Ej, Tjaša, kdo je to pripravil? Božansko je! Jaz sem tako občutljiva na hrano, ampak tole je TOP!« Najraje bi tekla v zaodrje in objela celotno ekipo, »štimalo« je vse. Postrežba, hrana, odnosi, okusi, nasmehi ... :). 

Ob tej priložnost, bi se rada iskreno zahvalila celotni ekipi Supercateringa, saj so več kot profesionalno oddelali svoje zadolžitve, poleg tega pa so mi vrnili zaupanje v ljudi, da znajo delati s srcem in z veliko dobre volje.

Predstavljajte si, da bi vsi tako izpolnjevali svoje poslanstvo.

Foto: Weddingtribe