AVTORSKE PRAVICE FOTOGRAFOV

Avtor: 
Zaobljuba.si
poročna fotografinja

Ob organizaciji poročnega foto natečaja, smo se v ekipi Zaobljuba.si odločili, da bomo seznanili javnost o avtorskih pravicah fotografov. Poglej si odgovore na glavna vprašanja o tem, kaj so avtorska dela in na kakšen način so zaščitena.

Kaj so avtorska dela?

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, na primer:

- govorjena dela, kot so govori, pridige, predavanja;

- pisana dela, kot so leposlovna dela, članki, priročniki, študije in računalniški programi;

glasbena dela z besedilom ali brez besedila;

- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;

- koreografska in pantomimska dela;

- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;

- avdiovizualna dela;

- likovna dela, kot so slike, grafike in kipi;

- arhitekturna dela, kot so skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;

- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;

- kartografska dela;

- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Kdo velja za avtorja?

Avtor je fizična oseba, ki je delo ustvarila. Avtor je praviloma tisti, čigar ime, psevdonim ali znak je na običajen način naveden na izvirniku ali pri objavi dela.

Kaj je izkoriščanje avtorskega dela?

Kot produkt človekovega duha je avtorsko delo nematerialna dobrina, ki pa jo je možno z določenimi postopki reproducirati v telesni obliki (izdelava kopij) oziroma netelesni obliki (priobčitev javnosti) ali predelati v novo avtorsko delo (prevod, adaptacija), čemur pravimo izkoriščanje avtorskega dela.

Kaj je avtorska pravica?

Avtorska pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela. Delimo jih na materialne avtorske pravice, moralne avtorske pravice in druge pravice avtorja.

Kaj so materialne avtorske pravice?

Materialne avtorske pravice dajejo avtorju monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja avtorskega dela (pravica do reprodukcije, pravica do javnega izvajanja itd.). Avtor bo svoje materialne interese uresničil tako, da bo sam izkoriščal svoje delo ob izključitvi vseh drugih, ali da bo dopustil izkoriščanje svojega dela komu drugemu proti plačilu.

V zadnjem času se materialne avtorske pravice ne nanašajo več zgolj na izkoriščanje avtorskega dela, ampak tudi na določene oblike razpolaganja s primerki avtorskega dela (pravica distribuiranja, pravic dajanja v najem).

Kaj so moralne avtorske pravice?

Moralne avtorske pravice predstavljajo duhovno vez med avtorjem in njegovim delom. Moralne avtorske pravice zagotavljajo avtorju uresničevanje moralnih interesov v zvezi z njegovim delom, tudi če je pravico do izkoriščanja dela prenesel na drugo osebo.

Kaj so druge pravice avtorja?

Poleg materialnih avtorskih pravic obstajajo še premoženjska upravičenja, ki niso monopolne narave, temveč avtorju zagotavljajo zgolj denarno nadomestilo (sledna pravica, pravica javnega posojanja) ali kak drug premoženjski interes (pravica dostopa).

Kako postane avtorsko delo varovano?

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, zato ni potreben noben postopek, da bi bilo delo avtorskopravno varovano. Avtorska pravica traja za avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti.

Kako se pridobi pravica do uporabe avtorskih del?

Pravica do uporabe (izkoriščanja) avtorskih del se praviloma pridobi z avtorsko pogodbo, sklenjeno neposredno z avtorjem ali z ustrezno kolektivno organizacijo avtorjev, ki zastopa avtorje določene vrste avtorskih del.

Kdaj je uporaba avtorskih del prosta?

Zakon dopušča izjeme, ko je uporaba avtorskih del prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Prosto je tudi reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del v največ treh primerkih za privatno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov (arhivi, knjižnice, šole).

Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo s prostim privatnim reproduciranjem njihovih del, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so ga dolžni plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del.

Kaj je zakonita licenca?

Zakon pozna tudi primere, ko je uporaba avtorskih del dopustna brez avtorjevega dovoljenja, vendar je uporabnik dolžan plačati denarno nadomestilo za uporabo dela (ponatis že objavljenih člankov v periodičnem  tisku, objava odlomkov književnih del v čitankah), kar imenujemo zakonita licenca.

Kdo je v Sloveniji pristojen za avtorsko pravo?

Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za pripravo zakonodaje s tega področja, za izdajo dovoljenj kolektivnim organizacijam za opravljanje njihove dejavnosti ter za nadzor nad njihovim zakonitim delovanjem.

Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

Prijava

Za všečkanje in oblikovanje sanjarnice je potrebna registracija - uporabi družbeno omrežje ali izpolni spodnji obrazec:

To prevent automated spam submissions leave this field empty.

IZBERI NAJLEPŠO POROKO LETA

VŠEČKAJ fotografije tebi ljubih porok in s tem prispevaj svoj
glas v Zaobljubini tekmi za najlepšo poroko leta.

Glasuj

Pravila nagradne igre

  • POKROVITELJ NAGRADNE IGRE
Google+